Islandija je poznana kot “draga” destinacija, tudi sama sva imela najprej tako prepričanje vendar, ko sva zaključila najino enotedensko potovanje po Islandiji sva mnenje spremenila. Seveda je draga, če jo primerjaš z Azijskimi državami, vendar je čisto odvisno, kaj želiš od potovanja. Konec koncev se je treba vedno samo malo znajti. Po branju blogov sva se dobro pripravila. S seboj sva imela pol kovčka hrane, saj veste za vsak slučaj. 🙂
No, pa začnimo najino potovanje po prelepi in skrivnosti Islandiji.
Let sva imela z Dunaja do Keflavika, mesto je 45 minut vožnje oddaljeno od glavnega mesta. Pot do tja se ni ravno najboljše začela – morali smo zasilno pristati na Norveškem, da smo dotočili gorivo, saj so bili nad Islandijo hudi vetrovi in pilot ni vedel ali bomo sploh lahko pristali.
Na Islandiji je definitivno najboljša izbira najem avtomobila in lastno raziskovanje po otoku. Na pot sva se odpravila konec marca. Najela sva majhen avto Huyndai i10, ki porabi malo in je udoben za vožnjo, seveda pa brez ogrevanih sedežev in volana ne gre.
Pot naju je vodila do glavnega mesta Reykevik, kjer sva si prvo popoldne ogledala mesto. Mesto samo po sebi ni nič posebno, ima zanimivo gotsko cerkev in majhne lokale, ki so idealni za Instagram fotko. V mestnih restavracijah in lokalih se zazna dragi pridih Islandije, ker pica stane okoli 20-30€ in kava okoli 10€, ampak na Islandijo se seveda ne gre zaradi hrane in mest, pač pa zaradi narave. Nekaj pa je le bilo treba poskusiti in to toplo priporočava – značilni islandski hod-dog, ki je veliko boljši kot naš, ter stane samo 3-4€. Poskusila sva tudi njihovo tradicionalno islandsko juho iz jagnjetine, ki je res okusna, vendar cenovno ne tako prijetna haha – zanjo sva odštela 15€.
edf
cof
edf
Islandija je kar precej velik otok, vendar je zelo redko poseljen in posledično je tudi manj izbire za nastanitev ali pa so le te zelo drage. Tako sva se odločila za prenočitev v hostlih in guest housih. Ti so cenovno ugodnejši. V njih si lahko hrano sam pripraviš, tudi sama sva se tega posluževala in nakupovala v marketih z dostopnimi cenami, ter tako privarčevala na hrani, ki sva jo najpogosteje kupovala v Bonusu in Kronanu, ki sta se izkazali za dobro založeni trgovini in cenovno zelo ugodni, cene so bile približno podobnim našim, mogoče kakšen evro dražje.
Kaj več o najinih potepanjih in raziskovanju same Islandije pa si poglej TUKAJ.