Najino potovanje v Turčijo se je praktično začelo že med najinim potepanjem po Dominikanski Republiki, saj sva že tam razmišljala o naslednji lokaciji. Če še nisi prebral najinih dogodivščin iz Dominikanske Republike, si jih lahko prebereš tukaj.
Turčijo sva si oba želela obiskati že dlje časa. Posebej naju je vleklo v pokrajino Kapadokija. Sama sem obiskala Turčijo že 2x z družino, vendar smo bili vedno nastanjeni v resortih tako, da prave Turčije nisem mogla dobro izkusiti. Blaž pa je bil tokrat v Turčiji prvič.
Najino potovanje se je za spremembo začelo kar iz Ljubljane. Letela sva letalsko družbo Turkish Airlines. Najin let je potekal brez težav, potrebovala sva zgolj potrdilo o PCR testu, seveda z negativnim izvidom. Letela sva direktno v glavno mesto Turčije, Istanbul. Letališče je ogromno in precej novo. V uporabi je od leta 2019, natančneje od 6.4.2019.
Z letališča vozi ogromno avtobusov in taksijev. V času najinega obiska metro še vedno ni bil povezan z novim letališčem. Tako sva se odločila odpeljati do centra mesta z avtobusom. Prevoz na osebo naju je stal 60LIR (3,8€). Je res da je letališče oddaljeno od centra mesta približno 20 km, vendar je promet v Istanbulu noro gost. Najina vožnja je trajala kar 2 uri. Prvi hotel, ki sva ga obiskala je bil Daresedat. Nahaja se na odlični izhodiščni lokaciji za raziskovanje centra mesta.
Torej Istanbul. Mesto barv, hrane, mošej, čaja in predvsem začimb. Izrazito se opazi mešanico neštetih kultur. Občuti se azijski pridih, obenem pa je možno opaziti evropski način gradnje mesta. V daljavi lahko vidiš stolpnice, ki segajo v nebo, kar spominja na razvito mesto bližnjega vzhoda. V starem delu mesta pa je zgodba popolnoma drugačna. Kamorkoli pogledaš so mošeje, ki izstopajo s svojimi značilnimi stolpi. Srce mesta pa predstavlja Veliki Bazar. Prve dva dni potovanja sva preživela v glavnem mestu. Osredotočila sva se na raziskovanje starega dela mesta. Ogledala sva si Hagijo Sofio, Modro mošejo, Topkaki palačo, obiskala sva tudi druge mošeje, ki sva jih odkrivala sproti (vendar se imena žal ne spomnim) in Veliki bazar.
Hagija Sofija je čudovita. Je ena izmed najbolj obiskanih in slavnih znamenitosti. Zgrajena je bila v 6. stoletju sprva kot bazilika. V sredini 15. stoletja (1453 leta), ko so Konstantinopel zavzeli jo je sultan Mehmed II, spremenil v mošejo. Vstopnine ni bilo. Za vstop v mošeje veljalo posebna pravila. Ženske morajo imeti zakrita ramena, kolena in lase. Midva sva kupila ruto, ki sem jo uporabljala za vstope v vse mošeje. Pred vstopom v katerokoli mošejo se je potrebno sezuti. Odprta je skozi celoten dan, razen v času molitve, ko jo morajo ženske zapustiti.
Nasproti Hagije Sofije se nahaja Modra mošeja (Blue Mosque). Je poleg Hagije ena izmed najbolj znanih mošej v mestu. Ravno v času najinega obiska so notranjost preurejali, tako da je bila v najinem primeru lepša od zunaj kot od znotraj 😊. Zgrajena je bila leta 1616. Notranjost mošeje pa krasi več kot 20.000 ročno izdelanih keramičnih ploščic. Pravila za vstop so v vse mošeje enaka. Vstopnine ni.
Odpravila sva se tudi v Palačo Topkaki. V njej so pred davnimi časi živeli sultani s svojimi dvornimi damami. Danes je preurejena v muzej s prelepimi vrtovi. Vstopnina je bila 340 lir (22€) za oba skupaj. Pri vstopu v palačo je potrebno skozi varnostno kontrolo, kjer so nama vzeli skoraj vso opremo za snemanje in slikanje. Pustili so nama le kamero, pa še to komaj. Vendar je vredna obiska. Vzame ti kar precej časa, da si jo dodobra ogledaš. V nekaterih sobanah so postavljene zelo resnične voščene lutke, ki ponazarjajo življenje v palači.
Brez obiska velikega bazarja enostavno ne smeš zapustiti Turčije. Velja za enega največjih pokritih bazarjev na svetu. Star je preko 500 let. Obsega 61 ulic z več kot 5000 trgovinic in 60 restavracij. Raziskovanje velikega bazarja predstavlja svojevrstn čar. Kamor koli pogledaš so začimbe, preproge, lestenci, čaji, sladkarije in še in še. Praktično si izgubljen v raju za nakupovanje. Seveda brez malce ”vsiljevanja” prodajalcev žal ne gre. Vsake toliko časa te kakšen zvabi v svojo malo trgovinico in ti ponuja posebne unikatne izdelke, po ceni samo zate. Vendar pozor velikokrat prodajalci znajo postaviti izhodiščno ceno precej visoko, tako da ti žilica za barantanje pride vsekakor prav. V primeru, da se slučajno ne uspeš spogajati za željeno ceno, pa zaviješ k sosedu, ki ima popolnoma enake izdelke.
Midva sva si na bazarju privoščila najino prvo baklavo. Za 2 baklavi in vodo sva odštela 11 lir (0.70€). Izredno poceni in okusno. V Turčiji imajo odlično baklavo, je sicer precej sladka vendar ti okus popestrijo pistacije. Več o hrani Turčije si lahko prebereš tukaj.
Najin kratek obisk Istanbula v prvih dnevih je bil zgolj za pokušino, saj sva za ogled mesta planirala še zadnje tri dni potovanja. Naslednja lokacija v Turčiji je bila pokrajina Kapadokija, kjer sva preživela naslednjih 5 dni. Do Kapadokije, sva se odpeljala kar z letalom. Imela sva notranji let Istanbul-Kapadokija in zanj odštela 52€ za obe letalski karti. Iz letališča v Kapadokiji do mesta Goreme sva se peljala z minibusom, cena na osebo je bila 3-4€. Goreme je najboljše izhodiščno mesto za raziskovanje pokrajine. Kaj več o Kapadokiji si lahko prebereš tukaj.
