Najina pot se je začela s pristankom ter najemom avtomobila. Prvo popoldne sva si ogledala glavno mesto Reykevik z znamenito cerkvijo Hallgrimskrikja in nakupom hrane v Bonusu. Zvečer je seveda Blaž obvezno hotel iskat severni sij, vendar sva bila preveč utrujena od poti in nisva dolgo vztrajala.
Drugi dan. Sedaj pa gre zares. Z najinim malim avtkom sva se podala na najbolj znano destinacijo na Islandiji – Golde Circle, ki je pot v krogu z znamenitostmi. Seveda pa je na Islandiji muhasto vreme, zato naju je pričakal snežni vihar, zaradi katerega sva morala odpovedati ogled slapu Öxarárfoss, kjer so snemali svetovno znano serijo Igre prestolov. Nato sva se zapeljala do Nacionalnega parka Þingvellir (izgovorjava se Thingvellir). Tam se razhajata evrazijska in ameriška tektonska plošča. Tako je nastal “kanjon” z imenom Almannagjá, ki je širok 5 do 10 metrov. Imela sva srečo, saj se je vihar polegel, turistov pa ni bilo preveč. Park ima tudi zelo veliko parkirišče, ki je plačljivo (2-3€).
Pot sva nadaljevala do dveh gejzirjev imenovanih Strokkur in Geysir. Strokkur je eden največjih delujočih gejzirjev na Islandiji. Tam se zaveš, zakaj ji pravijo deleža ognja in ledu. Strokkur se sproži na vsake par minut, in vredno je zmrzovati, da ujameš trenutek v svoj telefon ali fotoaparat.
Odpravila sva se naprej po cesti in že prispeva do veličastnega slapa Gullfoss. Meni osebno eden izmed najlepših slapov na Islandiji, vendar pa je bila pot čisto do slapa zaprta, saj je padlo preveč snega. Nato sva se odločila malo sprostit in izkusit kopanje v vročih vrelcih, zato sva se odpravila v Secret Lagoon Hot Spring, ki je cenovno veliko bolj ugodna kot slavni Blue Lagoon. Je čisto naraven, zato je tudi poseben postopek preden greš lahko v vrelce. Najino dnevno potepanje sva zaključila na Kerid craterju.
Pot sva nadaljevala do najinega Guesthousa v Helli, ter nato hiter skok pod tuš ter opazovanje severnega sija (Aurore Borealis). Opazovala sva ga pri hotelu Ranga, ki se nahaja praktično sredi ničesar, zato je idealen kraj brez luči. Odpravila sva se okoli 22:30 in ko sva že skoraj obupala ter sva se zadovoljila z zvezdami, ki jih je bilo toliko kot jih še v življenju nisva videla se je kočno prikazal. Čakala sva kakšni slabi dve uri, ko sva le lahko obkljukala stvar na najinem Bucket listu. 🙂 Seveda pa Blaž ne bi bil Blaž, če ne bi naslednjo uro vestno slikal in snemal, jaz pa sem zraven zmrzovala. Tako sva se okoli 02:30 vsa premražena vrnila v Guesthouse in omagala (ampak bilo pa je vredno).
Tretji dan naju je čakala 5-urna vožnja vse do ledeniške lagune Jökulsárlón, po kateri plavajo ledene gore, ki se lomijo od ledenika Breiðamerkurjökull. Laguni pravijo tudi Diamond Beach, saj ledene gore izgledajo kot diamanti. Vmes sva se vstavila na ledeniku Skaftafell, ki je precej večji od našega izginjajočega Triglavskega. Na ledenik in ledene jame vodijo tudi agencije, kar se definitivno splača pogledat, vendar nama časovno ne bi uspelo. Ustavila sva se tudi pri čudovitem slapu, imenovanrem Skogafoss, ki pa je bil po najinem okusu preveč turističen. Pot naju je vodila skozi mesto Vik, ki je malo obmorsko mesto z hribom, na njem se nahaja značilna Islandska cerkvica.
Zaradi napovedi slabega vremena sva se četrti dan končno malo naspala in se pozno dopoldne odpravila raziskovat, kljub dežju in snegu. Odšla sva do Reynisfjara black sand beach, kjer so snemali svetovno znano serijo Igre prestolov. V seriji je plaža znana pod imenom Dragonstone. Preden naju je dež pregnal v hostel, sva si ogledala še Dyrhólaey, kjer je bila razgledna točka prečudovita, vendar je tako močno pihalo, da te je med hojo premikalo. Zaradi premočnega vetra, sva si na razgledni točki v avtu odprla kokice in čakala kakšne pol ure v upanju, da se bo veter pomiril, vendar se ni, zato sva se kljub vetru odpravila v boj z njim.
Peti dan in najino potovanje gre poti koncu, zato sva se s polno paro odpravila na 8-urno vožnjo na severozahod na polotok Snaefellsjokull, kjer se nahaja Nacionalni park. Prva postaja je bil slap Seljalandsfoss. Bohoten slap, kjer se lahko po poti sprehodiš za njim, podobno kot pri našem slapu Peričniku, vendar je ta veliko bolj mogočen. Pot sva nadaljevala skozi podzemni predor Hvalfjarðargöng. Na internetu sva zasledila, da je plačljiv, vendar sva imela srečo in nisva plača nič.
Sam polotok je drugačen kot preostali del Islandije. Prva postaja je bila plaža Ytri tunga beach, kjer se nahajajo mali hiperaktivni tjulni in če imaš srečo, jih celo vidiš. Pot sva nadaljevala do male črne cerkvice Búðir Black church, vendar sva se vmes še ustavila pri islandskih ponijih, ki se nahajajo praktično po skoraj celotnem otoku. So zelo ljubki in crkljivi, tako da so zelo veseli če se vstaviš in jih malo pobožaš, v zameno pa se ti fotogenično nastavijo za fotografijo. Pot sva nadaljevala proti Londrangar, kjer je spet obupno pihalo, zato sva se kar hitro odpravila naprej proti gori Kirkjufell.
Šesti dan – najino zadnje dopoldne na Islandiji. Ko razmišljaš, je potovanje prehitro minilo, vendar je bilo ravno dovolj časa da sva videla znamenitosti in lokacije, ki sva si jih zadala v plan. Seveda, če bi imela še kakšen dan ali pa vsaj lepo vreme četrti dan, bi si šla ogledat še dve lokaciji. Še najin zadnji sprehod po Reykjaviku in obisk najboljše pekarne Deig. Čakal naju je le še let domov.
Za konec, Islandija je definitivno otok, ki ga more vsak obiskati, midva pa vsaj še enkrat. 🙂